nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Recimo, delajmo se, da je res tako, in se vedrega srca posvetimo temu nepomembnemu vprašanju.
Ko je ministrstvo za kulturo leta 2000 vpeljalo Ta veseli dan kulture (bila je ena prvih in ena boljših domislic Andreje Rihter), nekakšno blago dionizično inačico velike maše, ki je že petdeset let rezervirana za 8. februar, je bil to lep dosežek na poti k popularizaciji etabliranih kulturnih vsebin. Ko je leto kasneje upravni odbor Prešernovega sklada (pod vodstvom Mete Hočevar) sklenil tej veseli enodnevni dejavnosti primakniti razglasitev glavnih nagrajencev (kar bi tako in tako moral biti del paketa, ki ga je kulturno ministrstvo na ta dan poslalo ljudstvu), je bila to gesta, ki je šla na roke najprej medijem (kajti kaj so Prešernove nagrade brez njih!), potem nagrajencem (dva meseca so se lahko brez nenadne medijske histerije sončili v slavi) in nazadnje celotni kulturni sceni (Prešernove nagrade so pač dogodek, ko pride do besede kultura,
tista, ki ima samo družabno, in ona, ki ima tudi družbeno razsežnost).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani