nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
To, kar se dogodi med zamujenim začetkom in težko pričakovanim koncem, v glavnem poznamo iz istoimenskega Viscontijevega filma, le da je po eni strani skrčeno v serijo odrskih slik na temo degeneracije, dekadence, razkroja Nemčije ali vsaj nekega njenega ključnega sloja v času nacionalsocializma, po drugi strani pa v to serijo slik tudi razvlečeno, saj - ne glede na to, da od izvirnih dialogov ostane samo nekaj kontekstualno bolj ali manj slabo umeščenih replik oziroma izmenjav - celotno mučno odrsko dogajanje govori nenehno o istem, bolj ali manj znanem, in to tako iz zgodovine kot iz njenih neštetih, tudi gledaliških reprodukcij. Pa ne da ne bi imelo smisla ponovno govoriti o tem travmatičnem istem, ki je paradigma totalizirajočega sistema (ki bi moral trajati tisoč let, kot je rečeno v igri) kot takega in hkrati samega sebe, ravno nasprotno. A De Brejeva predstava ne spregovori nič omembe vrednega niti o Nemčiji v tridesetih letih
prejšnjega stoletja niti o nas samih v današnjem času, ki matrico od takrat ponavlja v novem kontekstu - pa čeprav bi bilo to še kako smiselno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani