nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Že zato smo to pot računali na nekaj posebnega, na dosežek izvirne poustvarjalne moči, a ga žal ni bilo. Zdi se mi, da sta Holliger in solist Alexander Lonquich v svojem možato odločnem (konceptualno legitimnem) odmiku od sleherne »estetizirano« igrive modelacije, od mile oblosti, pristala blizu formalnosti, včasih vzgonske pičlosti oziroma premajhne gibljivosti (nekam prazno razpeti počasnejši tematski premisleki v prvem stavku, statika čelističnega speva v drugem), razmeroma ostre, kratkosapne zvočnosti (pianist, a tudi orkestrski soli, z izjemo tonske topline flavtista Aleša Kacjana). Po »improvizacijskih« ovinkih tretjega stavka pa je Lonquich napredoval z junaškim izrazom, skorajda z uporniško držo, ki je nazadnje le prepričala kot avtentično muzikalno dejanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani