nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Tudi kostumsko so glembajevski liki nekje med posodobljenim historicizmom in abstrakcijo, vsekakor pa visoko elegantni, kostumografinja je Jelena Proković, z nekaj pomenljivimi poudarki, recimo s krznenim obšivom plašča pri starem Glembaju, ki mu ob dolgi lasulji daje pridih levje moči in veličine.
V Jovanovićevi režiji je mogoče zaslediti kar nekaj radikalizacij, za katere najdemo dovolj opore v samem besedilu; glembajevsko logiko, ki ne prizanaša prav nikomur, spusti tudi na edinega družinskega člana, ki ostaja zunaj in čist, na dominikansko sestro Angeliko, in tako sta njeno poljubljanje z Leonejem in očitek o ljubimcu predstavljena kot resnična in ne le plod trenutnega navzkrižnega obtoževanja. Predvsem je dekadentni sloj močno zerotiziran; stari Glembaj tako umre dobesedno z glavo med nogami svoje žene, njeno zapeljevanje Leoneja v finalu je dovolj neposredno, da poudarja njeno uličarsko provenienco, sprevrženo materinski in incestuozen
je njen odnos do sina, in tudi njena smrt se dogaja v zadnjem poljubu, Leone jo kolje pred nami v hkratnem smrtnem in erotičnem klinču.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani