nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
O smrti je meditiral bolj vztrajno kot kdor koli od danes živih slikarjev, skrivnosten in občutljiv, krhek kot cvetlica in teman kot oblak, ki nevihtno naznanja nevarnost smrtne ure, a ve, da je nad njim nedosegljivo sonce.
Bil je skrajno občutljiv in ljubeč, a zaradi minljivosti prepojen z resignacijo in že po naravi močno depresiven, obsojen na potencirano doživljanje tragičnega občutenja življenja in s tem na neprestano trpljenje, s katerim je ves čas, tudi med največjimi bolečinami zadnjih let, vdano in ustvarjalno živel. Vsi ljudje in predmeti na njegovih slikah transcendirajo sleherno čutnost in materialnost ter kot skorajda onstranske tenje prisluškujejo samo vzgibom notranjega življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani