nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Močno se sliši tudi duša inštrumenta: cena za značilno temnikast in sočen zven je dokaj šumeč, v nekaterih hipih celo že hropeč (v)dih.
Ta v italijanskem petju oziroma frazeologiji deluje (tudi) zmerno prekinjevalno in v sicer sijajno vezanem tkanju niti ne zagotovi vselej lokov, kakršne smo - kot most onkraj - doživeli v Rodrigovem slovesu ali v sladko resignirani Renatovi kantileni (O dolcezze perdute), v kateri je Hvorostovski s čustveno nadzorovano, nabito polglasnostjo ustavil čas. Kaj skromno pa je narasla in se razširila sicer v recitativu poglobljeno začeta Karlova arija (Ernani), žal sklenjena deplasirano (vsaj zame) - navzgor.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani