nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Josef Nadj, prototip evropskega nomada, v Asobu (jap. igra), ob Lauwersovi predstavi drugi, ki jo je soproduciral ljubljanski Cankarjev dom, pridruži svoji skupini šest japonskih plesalcev, ob živi glasbi in navezavah na idejni svet Henrija Michauxa. Predstava, ki jo odpre mumija (»nadjevskega«) visokoraslega fizisa z v šal ovitim obrazom na sredi dolgega negibnega omizja, nedefinirana in nedorečena identiteta, je polna markantnih nadrealnih fragmentov, z norčavo grotesknimi govornimi intervencijami pa navidez brije norca iz iskanja povezav in pomenske rdeče niti. Nadj nadaljuje z melanholičnim asociiranjem na svoj izvor, maternico Vojvodino (v projekcijah stoječe narave ali spojenosti človeka z živaljo), ki jo staplja z obiljem »michauxevskih« imaginarnih človeških figur in plemen, ter z vzhodnjaškim miljejem kot poljem identifikacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani