nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Pri tej izmenjavi oziroma mediaciji pa ne gre samo za prostor, temveč tudi za čas: igralec in gledalec nenadoma nista več navzoča v istem hipu na istem kraju, temveč je med njima nekakšen zamik, čas se zdi spodnešen, opredeljuje ga razdalja in ne bližina, različnost in ne istost, ponovitev in ne njegova unikatnost. Gledališka predstava se na ta način od gledalca oddalji, zazdi se mu, kot da ne bi bil navzoč v živem dogodku, zaloti se v podobnem stanju odmaknjenosti kot pri gledanju filma ali, še huje, televizije, pred njim kot da bi se odvijal nekakšen gledališki film, fiksiran na reliefnem traku, ki pa je v resnici hermetično zaprt v svoj lasten svet in do gledalčevih čutil prihaja samo ob pomoči posrednikov, gledalec predstave ne vonja, ne tipa, pravzaprav tudi ne sliši in ne vidi. Virtualnost je v nekem trenutku popolna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani