nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Navkljub akustični zmedi namreč ni bilo dvoma, da poslušamo intenzivno poustvaritev, ki jo je Pehlivanian modeliral z zelo določno fleksibilnostjo dirigentskega telesa, predvsem kot čutno dramo prelomov, prelivov (sijajni, plastični fortepiani, messe di voce) in izrecnih, slikovitih artikulacijskih nanosov, v katerih je vzprhutala njegova roka (veliki lok zborovskih portatov v Lacrimosi), včasih gestualno bližajoča se patosu, opitosti z lastno vsemogočnostjo.
Pehlivanian teži k polnosti in vzburjenosti trenutka (tudi sočutno pridušeni) - docela v zemeljski vizuri poslednjih reči, uživajoč v mogočnosti strašnega. Treba pa je priznati, da se njegova interpretacija deloma zvotli, ko usahne Mozartova avtentična ΄»pisava΄«: ofertorij je bil že zaznamovan z nekakšno neznosno lahkostjo vodenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani