nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Resnici na ljubo pa v tej zvezi seveda ni mogoče prezreti, da je ljubljanska Drama Ivankino zvestobo in nadarjenost tudi nenehoma lepo presojala in spoštovala, ko ji je zaupala dolgo vrsto manjših in velikih znamenitih vlog iz tuje in domače, klasične in sodobne dramske literature. Omenimo samo nekaj izbranih likov: Angelika v Krleževih Glembajevih, Ofelija v Shakespearovem Hamletu, Martirio v Domu Bernarde Albe in Nevesta v Svatbi krvi Garcie Lorce, Ciganka v Molièrovi Izsiljeni ženitvi, gospodična Supo v Anouilhovem Ornifflu, Šarlota v Češnjevem vrtu in Olga v Treh sestrah A. P. Čehova, Jenny v Brechtovi Operi za tri groše, Tereza v Grumovi Gogi, Kasandra v Ajshilovi Oresteji, Ciganka v Šeligovi Svatbi (PG Kranj), Varvara Stavrogina v Dostojevskega in Jovanovića Blodnjah (SMG Ljubljana); ali če omenimo še samo troje filmskih vlog: Roza v Letu mrtve ptice, Maruša v Cvetju v jeseni, Ana v Pustoti.
Seveda je evidenca Ivankinih dramskih likov
v gledališču, filmih in na televiziji veliko obsežnejša, skoraj nepregledna, a nekaj značilnih, mežanovsko razigranih oblikovalskih lastnosti teh raznoterih vlog je vendarle mogoče zvesti na nekakšen vsaj zasilni, že pred časom definirani, skupni doživljajski in izrazni imenovalec: ljubeznivost, sproščenost in odprtost, duhovitost, tenkočutna človeška obzirnost in pokončnost, umna umetniška senzibilnost, krhkost, verodostojnost in neponarejenost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani