nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
»Verjel je v glasbo, zapisano kot dnevniški zapis, ki se ga ne popravlja. Njegovi samospevi so trenutni izlivi čustev in misli na papir, so jasen, jedrnat izraz notranjih spoznanj,« je na simpoziju ugotavljal dr. Ivan Florjanc in ob analizi dveh skladateljevih partizanskih samospevov (Na Krasu, Preveč je sreče) zelo duhovito predstavljal različne harmonije znotraj tonalnega sistema, ki jih je Simoniti vendar domiselno prepletal tudi z bolj modernimi prijemi Kodályja ali Bartóka, pa s slovenskimi ljudskimi motivi in glasbenimi deli Puccinija. Njegovo skladateljsko delo je namreč odsev bogatih in dolgoletnih izkušenj opernega dirigenta v ljubljanski Operi (od 1945 do 1978) in zagledanosti v italijanska mojstra opere, Verdija in Puccinija, o čemer je govorila mag. Lučka Winkler Kuret.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani