nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Najbrž ni naključje, kot v eseju v zbirki Interpretacije ugotavlja tudi Janko Kos, da je Zupan postal izrazit pisatelj erotičnih prizorov šele po letu 1965, ko so v slovenščino začeli prevajati Henryja Millerja. Že samo površen pogled na Zupanovo pisanje zbudi asociacijo na sorodnost teh dveh velikih empiristov, vitalnežev, divjakov, ki sta z enako strastjo brala, pisala, pila in ljubila in pela hvalnico »človeškemu tkivu« in telesnim sokovom. Pri obeh je v ospredju JAZ, osebnoizpovedni način pripovedovanja, oba rojena v znamenju kozoroga, oba je navdihoval Celine s Potovanjem na konec noči, ki se mu je Vitomil poklonil s parafraziranim naslovom romana Potovanje na konec pomladi; obema je skupno dvoplastno pisanje, kot pravi tudi Dim Zupan: na eni strani filozofsko-esejistični pasusi, na drugi strani poudarjena telesnost, mesenost, seksualnost, panteizem - in zvestoba ključnemu Millerjevemu motu: »Pišem življenje, ne literature.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani