nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
V tržaškem Slovenskem stalnem gledališču so repertoar letošnje sezone radoživo in gledalcem v veselje zaokrožili s slovensko praizvedbo značilne komedije Carla Goldonija iz druge polovice 18. stoletja Campiello - Kampel. Besedilo v verzih - v ljudsko živo, živahno in robato »izumljeno« pogovorno dvojezičnost tržaškega okolja ga je gibko in duhovito prepesnil Sergej Verč, za njegovo govorno interpretacijo pa poskrbel lektor Jože Faganel - prikazuje vsakdanje življenje t. i. malih ljudi na enem od majhnih beneških trgov, in sicer v čutno in čustveno razviharjenem obdobju kulminacije tradicionalnega pustnega karnevala, ki pa s posamičnimi umetelnimi maskami in njih (pre)drznimi brezimnimi nosilci iz okolja velikih trgov in palač samo občasno »vdre« v to pristno in naravno vsakdanje brbotanje življenja preprostih ljudi na družbenem obrobju in brez mask.
Režiser in scenograf Zijah A. Sokolović je sredozemsko furiozno in hrupno dogajanje
značilne ljudske komedije kolektivnega trškega »junaka« postavil na univerzalno prazno prizorišče, na katerem je pred našimi očmi z več vzporednimi videoprojekcijami režiserja Dejana Spasića ter snemalca in avtorja računalniške obdelave Antonia Giacomina na tri prosojne zaslone dobesedno hipoma vzpostavil univerzalen in umetelno stiliziran, a tudi ves čas po izbranih arhitekturnih in likovnih detajlih in njihovih sprotnih računalniških predelavah spreminjajoči se virtualni trgec katerega od sredozemskih mest.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani