nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Lorenci pa postavi na oder nekakšno nadrealistično potniško čakalnico, skoraj zamrznjeno sliko migracijskih vic, s piktogrami (scenografija Branko Hojnik), kovčki, urami, zborovskimi vrstami sodobnih človečnjakov z belimi obrazi - okamenelih čakajočih, ki občasno izvajajo robotske geste.
V to otrplo krajino se kdo ve zakaj spustita drevesni debli, vanjo si utrejo lokomocijske pasove osamljene skulpture plesalcev (gib Tanja Zgonc), frontalna formacija belih žen v bohotni kostumski opravi, nič manj samozadostno (le da v črni barvi) vizualizirana pevska solistka (kostumografija Belinda Škarica-Radulović). Izrazne sestavine drsijo druga mimo druge, glasbena energija, tako meditativna kakor kinetična, pa ostaja v vmesnem vakuumu, prikrajšana za bitnost in klimakse v odrskem (meta)jeziku, ujeta v »slučajno«, zlepljeno, pasivno in včasih naivno ilustrativno odslikavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani