nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Schillerjevega besedila Spletkarstvo in ljubezen v gladkem in govorljivem prevodu Mojce Kranjc se ob dvestoletnici avtorjeve smrti režiser Eduard Miler, tudi glasbeni opremljevalec predstave, s stalno dramaturško sodelavko in prirejevalko besedila Žanino Mirčevsko loteva avtorsko in prepoznavno obenem, torej z zgostitvami in bližnjicami, značilnimi za njegovo gledališko pisavo, z radikalizacijo konflikta med stališči dobre in pravične strani na eni in njihovih zoprnikov na drugi strani pa tudi z rezultatom, ki je specifično niansiran, če ne tudi prepoznavno črno obarvan, torej kljub avtorskemu nekako pričakovan. Opazimo lahko tiste zgostitve in poenostavitve, gre pa tudi za podoben režijski pristop in prijeme na mikroravni, ki smo jih videli, recimo, v Shakespearjevem Othellu ali von Horváthovi Veri ljubezni upanju, prikazujejo pa do skrajnosti napeto stanje sveta v moralnem razsulu, v katerem poteka neprizanesljiv spopad med dobrim in zlim, med
manipulanti in njihovimi žrtvami, tokrat med spletkarji v imenu oblasti in zaljubljencema in predvsem njenimi, ki so iz nižjega družbenega sloja.
Če je bil v dosedanjih Milerjevih uprizoritvah prostor tega spopada predvsem stiliziran ring (recimo Vera ljubezen upanje, Kobilice B. Srbljanović), potem je osrednji prostor tokratne uprizoritve znižan, poglobljen, skoraj podpodje; scenograf uprizoritve Branko Hojnik je v center postavil zdelano mizo in stola, tipizirano mesto plebejske nemoči družine Miller in njihove tragedije, okrog pa dvignjeno obrobje z rdečimi tekači, ki asociira na protokol in modno pisto obenem, na katerem »nastopa« dvor, oblast.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani