nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Kot nemara najbolj drastično doslej kaže letošnja programska izbira selektorice 36. TSD mag. Barbare Orel - ki je izbirala med 34 premiernimi uprizoritvami lanskega leta, med katerimi pa jih je bilo po njeni izjavi več kot polovica avtorskih dramatizacij oz. odrskih priredb nedramskih besedil domačih in tujih avtorjev -, so domači avtorji dramskih besedil, ki pišejo, objavljajo in s svojimi dramskimi besedili konkurirajo na javnih natečajih (npr.: TSD v Kranju, Dnevov komedije v Celju, Zlate paličice v Ljubljani, LGL ipd.), pri producentih in ustvarjalcih uprizoritev izpostavljeni poleg samoumevne ogromne konkurence iz svetovne in domače dramske klasike ter sočasne tuje dramatike zdaj še vse bolj naraščajočemu (in, zdi se, tudi modnemu) pritisku najrazličnejših bolj ali manj avtorskih in izvirnih dramatizacij ali odrskih priredb domačih in tujih nedramskih (in kdaj tudi neliterarnih) besedil. Že pogled na tekmovalni del 36. TSD nam pokaže med
šestimi izbranimi uprizoritvami le dve, ki sta nastali na osnovi izvornih klasičnih dramskih besedil (Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja in Polom Toneta Čufarja), pa tudi v spremljevalnem nizu pod naslovom Gledališče, politika, etika moremo v ta del šteti le dve sodobni, za oder napisani besedili (satirični kabaret Zafrkon Borisa Kobala in Sergeja Verča in Che Guevaro Dragice Potočnjak in Tomaža Štrucla). Paradoksalno je tako sodobna domača dramatika letos najbolj reprezentativno zastopana v mednarodnem programu TSD (Igra s pari Matjaža Zupančiča, Smejči Zorana Hočevarja, Nora Nora Evalda Flisarja, kjer pa žal pa ne bomo mogli videti v petek odpovedanega gostovanja Poljakov z Vladimirom Matjaža Zupančiča), kar je lahko sicer golo naključje, a vendarle je videti tudi kot pomenljiv in drastičen odraz aktualnega, menda že postpostmodernističnega razumevanja dramske predloge oz. uprizoritvenega (pred)teksta in literarnega avtorstva v sodobnem slovenskem gledališču.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani