nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ob ugotovljenem prevladujočem nezaupanju in zadržanosti umetniških vodstev (a najbrž tudi vodilnih režiserjev tega časa, ki največkrat odločilno vplivajo na njihove repertoarne odločitve) do aktualne, žive in sveže domače literarne tvornosti za oder niti ni posebno presenečenje, da se tudi nobeno od letos nominiranih besedil (Na deževni strani Žanine Mirčevske, Na dnu Vinka Möderndorferja, Vse lepo in prav Dragice Potočnjak, Neskončni šteti dnevi Andreja E. Skubica, Razred Matjaža Zupančiča) še ni znašlo na doslej objavljenih repertoarjih.
Kot nemara najbolj drastično doslej kaže letošnja programska izbira selektorice 36. TSD mag. Barbare Orel - ki je izbirala med 34 premiernimi uprizoritvami lanskega leta, med katerimi pa jih je bilo po njeni izjavi več kot polovica avtorskih dramatizacij oz. odrskih priredb nedramskih besedil domačih in tujih avtorjev -, so domači avtorji dramskih besedil, ki pišejo, objavljajo in s svojimi dramskimi besedili
konkurirajo na javnih natečajih (npr.: TSD v Kranju, Dnevov komedije v Celju, Zlate paličice v Ljubljani, LGL ipd.), pri producentih in ustvarjalcih uprizoritev izpostavljeni poleg samoumevne ogromne konkurence iz svetovne in domače dramske klasike ter sočasne tuje dramatike zdaj še vse bolj naraščajočemu (in, zdi se, tudi modnemu) pritisku najrazličnejših bolj ali manj avtorskih in izvirnih dramatizacij ali odrskih priredb domačih in tujih nedramskih (in kdaj tudi neliterarnih) besedil. Že pogled na tekmovalni del 36. TSD nam pokaže med šestimi izbranimi uprizoritvami le dve, ki sta nastali na osnovi izvornih klasičnih dramskih besedil (Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja in Polom Toneta Čufarja), pa tudi v spremljevalnem nizu pod naslovom Gledališče, politika, etika moremo v ta del šteti le dve sodobni, za oder napisani besedili (satirični kabaret Zafrkon Borisa Kobala in Sergeja Verča in Che Guevaro Dragice Potočnjak in Tomaža Štrucla).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani