nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Ali zmore snov, ob kateri je mogoče avtentično uživati v dobi sorazmerne občutenjske nepopisanosti, ki se ji z Münchausnom odpre novi svet, navdušiti tudi modernega gledalca in doseči primerljiv huronski odziv (to se ni zdelo sporno Terryju Gilliamu, ki pa je z ekranizacijo Münchausna leta 1988 prišel v ZDA tudi zaradi tamkajšnje afinitete do drugačnih zgodb)?
Mononastop Uroša Potočnika, ki si vzame za izhodišče nakladaško fabulistiko z visokim fantastičnim potencialom (a s pomanjkljivo kredibilnostjo), ki jo je v najbolj trdno literarno obliko zvezal viharnik G. A. Bürger, predstavlja Münchausna, upokojenega vojaškega častnika iz 18. stoletja (tu nič več barona), kot pravega, bolj ali manj izrazito pogrkavajočega Nemca (kar daje alibi posameznim jezikovnim zdrsom). Pretežni del zgod tega kerlca z motnjo v zaznavanju stvarnosti je omejen na novačenje brhkih deklin, junačenje z alkoholnimi dogodivščinami in simpatično tolčenje po
lastnih psevdojunaških prsih - žalobnost, ki spremlja človeka s potrebo, da bi olepševal svojo preteklost, ostaja v mejah diskretnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani