nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2006, poved v sobesedilu:
Igra videzov je tako rekoč popolna in trenutek, ko se ob poklonu igralca najprej poklonita drug drugemu, je samo njeno nadaljevanje, njen podaljšek v »življenje«.
Če vse konkretnosti (torej dejstva, povezana tako s spolno prakso kot »socialnim« angažmajem »moškega« junaka Casanove oz. pravim vohunskim ozadjem »ženske« junakinje Mate Hari) zanemarimo, najdemo vrhunca obeh pripovedi oziroma obeh pripovednih načinov v dveh plesnih kadrih: najprej je tu Peternelj, androgeno bitje, Saloma v nikoli končanem plesu, Isadora Duncan ali, v nekem hipu, nekakšen ženski Kristus, Kristusinja, slastno uživajoča lastno dekadentno telesnost, in nato Černe, kakor od kuge zadeto bitje, v nekakšnih butoh smrtnih trzljajih, s skoraj do neprepoznavnosti spremenjenim obrazom, na meji med igro in resničnostjo - a vendarle, velja za oba, v resnici polna užitka nad igro, katere smisel se razkriva že v naslovu: »biti nekdo drug«, do konca in čez.
Blaž Lukan
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani