nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V mariborski Drami SNG so v prepoznavni režiji Mileta Koruna oživili Jančarjevo »zgodbo o človeku, ki je stopil z vlaka v nekem mestu in so ga čez nekaj mesecev od tod popolnoma drugačnega odpeljali« kot vsečasno in univerzalno zgodbo o sleherniku, ki na sledi za drobci identitete, smisla in notranjega miru iz lastnega otroštva v luči zloslutnega nebesnega pojava in družbenih okoliščin krize izpahnjenega sveta med obema vojnama odločilno prepozna tujstvo, marginalnost in minljivost kot svojo edino danost v vsečasju in vsemirju večnosti sveta.
V ljubljanski SNG Drami pa so v režiji pobudnika krstne uprizoritve Janeza Pipana oživili Jančarjev v baročno razgibani 18. vek postavljeni ljubezenski trikotnik med pavje nastopaškim oficirjem, bogoiskateljskim redovniškim asketom in naravno žensko, edino sposobno polnokrvne in brezpogojne ljubezni do drugega. Najmogočnejši vtis zapusti notranje razčlenjena, dramatična in nadčasovno
pomenljiva življenjska pot Katarine, od uvodne angelske podobe v deviško naivno izsanjani ljubezenski združitvi s prvim zaželenim moškim, resničnih muk razočaranj in trpljenja z ljubezni nesposobnima moškima, do sklepne domala ljudsko odrešilne Marijine podobe, ko z rojstvom otroka potrjuje najbolj elementarno ljubezen ter z njo obenem omogoča nadaljevanje človeškega rodu in sproščanje novega upanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani