nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Režiserjevi filmi zadnjih desetih let so vse prej kot standardni, prepoznavni, s čimer ne poskušam vrednotiti Olmijevih odvodov, temveč nakazati očiten zasuk v tematskih in stilističnih preokupacijah. Olmi zadnja leta izdatno raziskuje in eksperimentira, brez dvoma pa je svetlobna leta daleč od svojega klasičnega obdobja, npr. časa industrijskih dokumentarcev, s katerimi je v petdesetih letih začel kariero, radikalnih delavskih filmov (Čas se je ustavil, 1959; Služba, 1961; Zaročenca, 1962), s katerimi je kritično ovrednotil vzhajajoči ekonomski boom postvojne Italije, razmah srednjega razreda in zanesljivo propadanje tradicionalnih vrednot. Olmijeva dela je bilo vedno težko kategorizirati; zgodnja dela so vsebovala elemente neorealizma, čeprav niso bili neorealistični, kasnejši filmi so kazali režiserjevo globoko religioznost oziroma znake verovanja preprostega slehernika, toda težko bi rekli, da je bil apologet krščanstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani