nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Utelešenje socialnosti je pomenilo za Švajncerjevo pisateljevanje vsekdar nov navdih, ki pa ni peljal le v estetizacijo ali kakršen koli hermetizem, marveč v izpostavljeno, celo čuječno kritiko.
Naj mi bo dovoljeno pisati o Janezu Švajncerju osebno: vedno sva ohranjala svoj jaz, toda ne vsaksebi, ne razmejeno kot predpostavljeni mehanizem hierarhičnih odnosov, temveč vseskozi prijateljsko: vsaj v pisateljskem cehu je tako, da substanca skupnosti poenoti na imenitno eminenten način ... Pogovor ni nikoli nanesel na smrt Boga ali na kake feuerbachovske teze o kritiki, marveč sva z Janezom Švajncerjem preprosto našla skupni človeški jezik, nevsiljivo odprt v smisel umetniške besede in pisanja - ter vloge pisatelja v narodni skupnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani