nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Milićev pogled na Haydnovo in Beethovnovo sonato (v Es-duru Hob. XVI/49; v D-duru, št. 7 op. 10,3) je bil moderen in vznemirljiv. Četudi je izvedba med drugim temeljila na sijajno hitri prstni igri, se ni niti malo ukvarjala z lepotno povrhnjico (pianist izdatno uporablja pedal - nasploh; in vendar bi stežka trdili, da se mu v zvoku meša nezdružljivo), ampak je osvetljevala in razslojevala: koncizno, smelo, poredno (Haydnov finale), vendar z absolutno zavezanostjo stavku oz. zgradbi. V Beethovnovi sonati pa tudi z nenavadno notranjo močjo, ki je počasni stavek dvignila h grozeči in nazadnje mistično tihi veličini, iz katere se je brez cezure nežno izvil Menuet. Milić streže nemiru Beethovnovega diskurza z ostro izrisanimi kontrasti, globoko pridušenostjo, s sforzati, poudarjanjem harmonskih iktov oz. »basovskega« vprašalnega (pod)toka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani