nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Svobodna oživitev porazne usode zadnjega rimskega imperatorja, cesarja Romulusa Augustusa, ki ga je leta 476 odstavil germanski vojskovodja Odoaker in s tem dokončal mogočno zgodovinsko obdobje zahodnega rimskega imperija, s katero je Dürrenmatt po končani drugi svetovni vojni sarkastično in cinično spregovoril o tedaj najbližjem popolnem porazu fašizma in nacizma oziroma njegovih najvidnejših zgodovinskih protagonistov, se zdi enako veljavna, intelektualistično jedka ter groteskno stilizirana univerzalna podoba vsakršne samouničujoče totalitaristične oblasti tudi na začetku 21. stoletja. Avtor uprizoritve je skrbno in natančno groteskno ter tragikomično stilizirano dogajanje na bankrotiranem Romulusovem dvoru razpostavil na prevladujoče temno razsežno prizorišče tržaškega odra, na katerem so le izbrani kosi stilnega pohištva (vzdolžna velika miza in nekaj stilnih foteljev), inštrumentov (razglašeni pianino, stari gramofon z veliko trobljo) in
ostanki likovnih umetnin spominjali na domnevno nekdanjo mogočnost in red ter nakazovali aktualni propad in vsesplošno materialno in duhovno razvrednotenje. Z vidno navzočnostjo šepetalke v ospredju na levi ter uporabo gibljivih reflektorjev na stojalih na prizorišču, s katerimi so protagonisti kdaj tudi sami osvetljevali izbrane predmete ali osebe, je vzpostavljal do teatralnega dogajanja razumniško potujitveno distanco.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani