nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Osnovni problem je ta, da je Cvitkovič profil blokiranega, obešenjaško retardiranega posameznika, iz katerega naj bi spregovorila višja modrost, v celoti gradil na ozadju kolektivne patologije, ki jo tukaj predstavlja neka brezčasna in brezkrajna vas. Nihče v njej ni obdarjen z »normalnostjo«, vsi so tako ali drugače zaznamovani s svojo specifično inhibiranostjo (redki, ki niso, na primer Vilma in njen sin, pa v filmu nimajo kaj početi), kar filmu sicer omogoča nekatere izborne komične učinke, a zavira konstitucijo relevantnega socialnega sveta, s katerim bi Pero kot izjemni posameznik šele vzpostavil smiselno, napeto, konfliktno, kakor koli zavezujoče in zanimivo razmerje. Njegova pozicija se na ozadju te kaotične patologije razblini, zato zares ne (spre)govori niti mrtvim niti živim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani