nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Naj omenimo samo nekatere tako rekoč nepozabne iz šestdesetih in sedemdesetih, Svetovih zlatih let: Gorki: Na dnu, Shakespeare: Hamlet, Kralj Lear, Čehov: Striček Vanja, Dürrenmatt: Fiziki, Miller: Lov na čarovnice, Krleža: Aretej, Sartre: Zaprti v Altoni, Hudič in ljubi bog, Osborne: Luther, Camus: Kaligula, Hieng: Osvajalec, Izgubljeni sin, Lorca: Dom Bernarde Albe, Cankar: Hlapci, Jančar: Disident Arnož. Te in seveda še druge, skoraj do nepreglednosti številne Jovanovićeve scenografske kreacije pa odlikujejo estetska dognanost barvnih in likovnih kompozicij, dramaturška in prostorska funkcionalnost, slogovna čistost, nenehna težnja po sodobnem izrazu, domiselna uporaba scenografskih gradiv in, nemara zmeraj in s posebnim poudarkom, misel na igralca, osrednjega interpreta dramskih sporočil.
Tak, ustvarjalno samosvoj in vedoželjen, bo Sveta Jovanović ostal neizbrisno zapisan v vznemirljivih zgodbah o modernem slovenskem gledališču, tak,
človeško zmeraj radoživ in temperamenten, bo trajno živel v spominih nas, njegovih dolgoletnih spremljevalcev, spoštovalcev njegovega bogatega scenografskega opusa in prijateljev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani