nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Na srečo je Angela takrat bila že več let ljubiteljska igralka s sicer skromnim, a vendarle dragocenim zaslužkom, po ustanovitvi in nekaj letih dela Prešernovega gledališča (1950- 1957) pa je postala ena izmed vodilnih ustvarjalk tega teatra. Če smemo spet uporabiti stereotipno oznako, je treba zapisati, da se ji je sredi te zresnjenosti kmalu nasmehnila posebna sreča: umetniško krmilo v PDG je namreč prevzel dramaturg in sijajni intelektualec Herbert Grün, ki se je v Angelo vroče zagledal, jo poročil, sprejel njene tri sinove in z njo imel četrtega ter ji nato do prezgodnje smrti (avtomobilska nesreča leta 1961) kot uvideven soprog in žlahten umetniški mentor bistveno lajšal in lepšal življenje in ustvarjalno delo. Do odhoda v tedanje Mestno gledališče v Celju (1956), kjer sta Angela in Herbert preživela nemara svoje najljubše petletje, sta jima vsakdanjost in delo potekala prijazno in ustvarjalno nadvse rodovitno, lahko bi se reklo tudi - srečno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani