nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ožje je zgodba o sebi prepuščeni deklici iz družine plemenitih in večno odsotnih staršev sila preprosta: v želji po jahanju konja odide princeska raziskovat beli svet in po več popotnih epizodah (v vseh je ključna izmenjava princeskinih zlatnikov) sreča sorodno deklico in vrtiljak z umetnimi konji, nato pa se, navdušena privrženka pečenih jabolk, vrne domov, za njo pa pošljejo še konjička (Vesna Maher obvlada ne posebej inspirativno vlogo ravno prav trpno). Drastičnih posegov v besedilo (ob bežni selekciji uprizorjenega) ni, posege izvedbene narave pa gre (ob projekcijah na odrsko ozadje) v večini pripisati princeskinim odrskim partnerjem, ki so v množici hitro »oddelanih« vlog trije: izraziti Ravil Sultanov, na odru nema figura z akrobatsko okretnostjo, močno navzočnostjo in nečim ludističnim v sebi, denimo kot muzikant ofirant z nosilnim motivom Verdijeve Carmen; Gorazd Žilavec, med drugim kot bohotna neizpolnjena služkinja Karmen, ki vrednostnemu sistemu
princeske vsiljuje vse po vrsti, vključno z dušenjem njene spontanosti (saj je plačana za to); Natalija Sultanova v več plesnih, pevskih in suverenih govornih partih (lektorica Barbara Rogelj!). Izid je v optimalnem primeru užitek mlade publike in tega ta gledljiva predstava kljub »revnosti« odrskih sredstev gladko doseže.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani