nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ko se dotakneva filmske iluzije in surrealističnih, sanjskih podob, se mu zasvetijo oči, in sogovornika preseneti rafal besed, strastnih, vizionarskih. Če vidiš njegove prve kratke filme, razumeš, zakaj so mu njegovi kolegi na Akademiji »zavidali njegov talent« in kadre, ki so »spominjali na Tarkovskega«, njegovo norost in željo, da bi s kamero posegel v nebo in skozenj. Ko se je naveličal čakanja na celovečerni film, se je iz akademika spremenil v gverilca, zgrabil za japonsko dv kamero in jo »za spremembo« usmeril navzdol, v tla, pod predpražnik slovenske visoke kulture, kot pravi, in posnel tisto, čemur se je v umetnosti zmeraj izogibal, svet okrog nas.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani