nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Sklepna slovesnost v jami Vilenici je bila kot vedno odlično pripravljena, svoje pa sta dodala oba nagrajenca s svojima čustvenima zahvalnima nagovora, v katerih sta povedala, da je vileniško gibanje pravzaprav prostor globokega človeškega in poetičnega sporazumevanja.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot je v svojem nagovoru pred podelitvijo nagrade v kraški jami med drugim spomnil na besede nagrajenke Vilenice 2002 Ane Blandiane, da literarna Vilenica »ni samo navadna, uspešna književna nagrada, ampak tudi kulturno gibanje, ki je našlo moč, da je kljubovalo političnim sistemom, ekonomskim krizam in zgodovinskim nevarnostim in ki je vztrajno sledilo svojemu cilju: povezovati vrednote in okoli njih strniti mednarodno solidarnost«.
V polemičnem odgovoru na Handkejevo pismo, da je Vilenica v nekem trenutku prispevala k razhajanju kultur, k razbijanju kulturnih vezi med narodi, pri čemer je mislil predvsem
na vlogo vileniškega gibanja pri osamosvajanju Slovenije in razpadu nekdanje socialistične Jugoslavije, je Žabot odgovoril, da pri »razpadanju velikih socialističnih državnih tvorb naše preteklosti ni šlo za kulturne vezi, ampak za osvobajanje kultur dušenih in zapostavljenih narodov, za svobodo torej, ki je pač temeljni pogoj za razvoj sleherne kulture in vseh resnično tvornih in perspektivnih kulturnih vezi med narodi, nacionalnimi skupnostmi in posamezniki.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani