nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Performans Njatinove (scenograf je bil Primož Jeza, avtor glasbe Srečko Bajda, oblikovalec luči pa Tomaž Štrucl) ima namreč trdno in premišljeno strukturo, ki se bolj kakor na roman obrača sama nase. Prvi prizor (če odštejemo čakanje pred zaprtimi vrati) gledalca postavi v ozek prostor, obložen z belimi keramičnimi ploščicami, in iz oči v oči z nastopajočim (Tomaž Gubenšek), ki v »realnem« času pred gledalcem, brez očitnega motiva, vendar ob izrazitem doživljanju nečesa »prej«, zajoče. V drugem prizoru se perspektiva zamenja, v reži se odpre celoten prostor kazemat in v njegovi globini se, zdaj primerno »pomanjšan«, ponovno pojavi nastopajoči, ki sleče oblačilo in z njim prekrije bela predmeta (srci? dojki? kamna?) pred seboj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani