nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Ivo Pogorelić je salzburškemu in mednarodnemu občinstvu ponudil recital, kakršnega si ne bi upal v Mozartovem mestu, na salzburškem festivalu, pa tudi drugod po svetu, pripraviti nihče. Pogorelić samo še stopnjuje svoje dojemanje sodobnega pianizma kot absolutne resnice, kot filozofske refleksije zgodovine pianizma, od vrhunske koncertne pojavnosti s Chopinom pa do njegove smrti; Ivo Pogorelić je edini pianist, ki igra na pogrebu svetovnega pianizma, ker si ne dela utvar, da se da danes igrati »romantično«, »klasicistično«, »baročno«, ampak se lahko igra samo sodobno, tako kot stoji zapisano v partituri, to je tako, kot je označeno, kaj pa je označujoče, sme in mora, če zna, spregovoriti vsak pianist sam, zase in za druge. Ta preskok ni tako filozofski, da ga ne bi mogli hitro dojeti, ga razumeti, predvsem pa ga sprejeti kot najvišji, najgloblji in najiskrenejši dar velikega umetnika.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani