nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Alkesta se skupaj z ljudstvom odpravi v tempelj, kjer bogovom izpove svojo bolečino, ponudi žrtev in zaobljubo. Veliki duhoven med žrtvovalno pantomimo izrazi Apolonovo občutljivost za bolečino Alkeste in ljudstva, orakelj iz mogočnega kipa v Apolonovem templju pa napove kraljevo takojšnjo smrt, če se nekdo ne bo žrtvoval namesto njega; nastane smrtna tišina, veliki duhoven ugotovi, da ni nikogar, sedaj pa se notranja drama v Alkesti šele začne in s tem dramatičnost opere; pretresljiva samorefleksija o ljubezni, ki se ji v drugem dejanju pridruži moževa (za tako ceno žrtve drugega ne more imeti več rad svojega življenja). To je kajpada antična snov, prav tako vloga usode, nastop podzemeljskih duhov, zbora s plesom, zbora peklenskih duhov, Herakleja ter boga podzemlja (Caron t'appelle) do preobrata z Apolonom v tretjem dejanju; z odpuščajočo, združujočo močjo (Vivez, heureux époux!), pri kateri je kajpada množica najboljša priča odločilnega
nadzemeljskega vpliva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani