nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
In pripovedi so vrele iz Berlina, iz Malija, Kitajske, Nigra ..., se vedno znova vračale v rodne kraje, tam kak večer po strokovni delavnici zrle v velikansko avgustovsko polno luno nad madžarsko ravnico, se tik zatem že potapljale na dih, nabirale školjke, iskale dobro osmico, opazovale sončni mrk, podajale osupljive dnevne novice ... Borut je imel redek dar družabne improvizacije - zdelo se je celo, da je »rojen antropolog«, kar je mešanica raznih kulturnih in socialnih začimb, ki jih je skusil od Sredozemlja do Sahare, še potrjevala. Tolikokrat sem bil namreč priča, kako je družbo - prijateljsko, naključno, akademsko, vseeno - s humorno besedo vodil k nekemu privlačnemu mestu (v naravi ali kje v urbanem okolju), ki mu bodisi sploh ni vedel točne lokacije ali ga ni znal natanko opisati, pa se je sproti kazalo, da je prav Borutov način, kako priti do tistega mesta, bistven; poučen; »stvar prav posebne metode«. In zmeraj smo prišli »tja« in
se vmes imeli fajn - tavanje je bilo identično z enkratno zgodbo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani