nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Pripovedovanje zgodb je ostal njegov šarm, njegova neustavljiva pot k ljudem, k ostrini diskurza, k neponovljivemu razmerju med akademskim in življenjskim principom.
In pripovedi so vrele iz Berlina, iz Malija, Kitajske, Nigra ..., se vedno znova vračale v rodne kraje, tam kak večer po strokovni delavnici zrle v velikansko avgustovsko polno luno nad madžarsko ravnico, se tik zatem že potapljale na dih, nabirale školjke, iskale dobro osmico, opazovale sončni mrk, podajale osupljive dnevne novice ... Borut je imel redek dar družabne improvizacije - zdelo se je celo, da je »rojen antropolog«, kar je mešanica raznih kulturnih in socialnih začimb, ki jih je skusil od Sredozemlja do Sahare, še potrjevala. Tolikokrat sem bil namreč priča, kako je družbo - prijateljsko, naključno, akademsko, vseeno - s humorno besedo vodil k nekemu privlačnemu mestu (v naravi ali kje v urbanem okolju), ki mu bodisi sploh ni vedel točne lokacije ali ga ni znal
natanko opisati, pa se je sproti kazalo, da je prav Borutov način, kako priti do tistega mesta, bistven; poučen; »stvar prav posebne metode«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani