nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
V tem smislu je Hiša voščenih figur dvakratni remake, filmski remake istoimenskega De Tothovega filma iz leta 1953 z Vincentom Priceom v glavni vlogi, ter remake spletnega oralnega seksa, ki ga v obeh »filmih« uprizori Paris Hilton. Dolgčas je obakrat neizmeren; režijski debitant Jaume Collet-Serra med drugim ne izkoristi niti popularnega žanrskega stereotipa, vloge nerazumljenega umetnika, ki zaslovi šele po spoznanju, da je seciranje človeške anatomije lahko uporabno tudi v umetniški praksi!
Zgodovina filma je polna tovrstnih izvirnih in duhovitih transgresij, med katerimi je ob malce tradicionalnem, čeprav odličnem De Tothovem izvirniku (Vincenta Pricea žene običajno maščevanje), treba omeniti vsaj še Cormanovo klasiko Vedro krvi (1959), v kateri je režiser kiparja postavil v tedaj aktualno okolje beatniške kulture, ter Color Me Blood Red (1965) Herschella Gordona Lewisa, kjer je neuspešni slikar, avtor slovite enovrstičnice (»tudi
Gauguin je bil nepriljubljen!«), popartistične snobe navdušil šele s »pristno« rdečo barvo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani