nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Simon, po rodu z Madagaskarja, velja za pomembnega predstavnika novega romana, kakor je kritik Roland Barthes na začetku petdesetih let poimenoval smer v francoski literaturi, ki jo je utiril Alain Robe-Grillet. Švedska akademija, ki je leta 1985 odlikovala Simona z Nobelovo nagrado, ga je pohvalila kot umetnika, ki v svojih romanih povezuje pesniško in slikarsko ustvarjanje z globoko zavestjo časa v razprostiranju temeljnih človeških danosti. Njegovih 20 romanov sodi v svetovno literaturo in so prevedeni v številne jezike: Veter (1957) s podnaslovom Poskus ponovne vzpostavitve baročne slike, Trava (1958), Flandrijska cesta (1960), ki jo imamo poleg radijske igre Ločitev tudi v slovenskem prevodu (prevedla jo je Metka Zupančič, profesorica francoske književnosti na Univerzi Alabama v Tuscaloosi (ZDA), ki je temu pisatelju posvetila svojo doktorsko disertacijo), Palača (1962), Bitka pri Farzalu (1969), Vodila (1971), Triptih (1973), po katerem so v Nemčiji
posneli kratki film, Stvarni poduk, Georgike (1981), Povabilo, Akacija, Berenikini lasje, Botanični vrt in Tramvaj (2001): v zadnjem je pot skozi Perpignan alegorija življenja med porodnišnico in mrtvašnico, od otroštva v Perpignanu do bivanja v bolnišnici. Za eno njegovih najpomembnejših del velja Zgodba (Histoire 1967), ki govori o enem samem, čisto običajnem dnevu mladega človeka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani