nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Clug v muskulaturno sliko plesnega telesa, multiplicirano v moškem delu ansambla (Edward Clug, Sergiu Moga, Christian Guerematchi, Eugen Dobrescu, Matjaž Marin, Tiberiu Marta) in naseljeno v Žensko, Juliet (Bojana Nenadović Otrin), vdela berljive in pomenljive vrzeli, prekinitve, ki potujijo običajni organski gibalni red telesa in se v gledalčevem telesu zgostijo kot vsota funkcij, informacij, kakršne ta pozna iz digitaliziranih podob (robotov, kiborgov, junakov in objektov znanstvene fantastike ali sodobne tehnokracije).
Takšnemu telesu nato določi neobičajne smeri, ga poriva v nepredvidljive motorične rešitve in ga opremlja z nekakšno »nedovoljeno, presežno« hitrostjo; lahko bi rekli, da smo priča virtuozni koreografski destabilizaciji baletnega ali plesnega telesa, ki se ga Clug loteva z natančnimi odmerki kot laboratorijski znanstvenik, hkrati pa nam do bolečine dezorientirana gibalna gesta ponuja možnost identifikacije, saj je konec koncev z
norostjo obsedeni urnik Clugove koreografije nekaj, čemur smo ljudje zavezani vsak dan. Čeprav so nam podobni koreografski postopki znani z evropskih in kanadskih odrov, Clugova koreografska spretnost in mojstrstvo presežeta predvsem običajno anatomijo plesnega telesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani