nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Sviderski tako v svojem telesu združi štiri plesne estetike, a nikakor ne tako, da bi koreografije posamičnih letnih časov delovale kot posamične plesne točke, ampak z odlično izvedbo izvrstne koreografije strukturira v enovito predstavo, pri čemer v vsakem od letnih časov prepoznavamo podpis posameznega koreografa: pomlad je delo Branka Potočana in se kot življenjsko brstenje začne z natančnim in premišljenim lučnim oblikovanjem Danila Pečarja, ki sprva osvetljuje gibanje posamičnih okončin skoraj golega telesa, to pa se kasneje spusti po plezalnih opornicah.
Drugi del - poletje v koreografiji Matjaža Fariča, ko si plesalec odene zeleno srajco in hlače, je izrazito plesen in dinamično razpršen po celotnem prizorišču, plesalčevo gibanje je intenzivno in sledi krožni strukturi Vivaldijeve glasbe, koreografija jeseni Sinje Ožbolt pa ponekod kaže duhovit odnos med refleksijo o telesu in gibom. Med posamičnimi deli so poleg hitrih in učinkovitih
kostumografskih sprememb (Zoran Garevski) zelo premišljene nekajsekundne zatemnitve, ravno pravšnje, da naznačijo prehod v naslednjo poetiko in da posamične koreografije ne učinkujejo kot samostojne točke.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani