nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
»To je jako dobro, iz tebe še nekaj bo, le priden moraš biti,« je stroga gospodična učiteljica v črni obleki z belim ovratnikom in črnih šolencih pohvalila dečka v temnem telovniku in s črnima narokavnikoma, ki je po navodilih učiteljice s peresom prizadevno pisal črko »P«: »Najprej kljuko dežnika čez dve vrstici, potem tej kljuki dodamo še klobuček.« Svojim pridnim učencem in učenkam - vse deklice so imele predpasnike, imeli pa sta jih tudi učiteljici, ki sta k učni uri lepopisja iz leta 1930 v Slovenskem šolskem muzeju pospremili drugošolčke devetletne osnovne šole Prežihovega Voranca z Jesenic - je gospodična učiteljica med vajami iz lepopisja povedala še nekaj malega o »njegovem visočanstvu kralju Aleksandru Karađorđeviću«. Opozarjala jih je tudi, naj se držijo lepo zravnano, ker bo sicer »šiba pela«, se jezila nad tistimi, ki so jo ogovarjali z »gospo učiteljico«, a na koncu je bila vendar »jako zadovoljna« in je učencem le še naročila,
naj nalogo iz lepopisja končajo med tem, ko bodo pasli krave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani