nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Strindberg je bran kot beckettovsko prečiščena, matematično natančno zložena struktura - režiserjev ustaljeni pristop k uprizarjanju, ki v skrbi za gladek prenos predloge običajno stavi na inventivnost, kot je ta vpisana v črke, se tokrat obnese kot nenavadno utemeljen, pregleden, ko že s selekcijo dramskega materiala in nezastajajočim ritmom uprizarjanja ostro zgošča in poantira svoj prenos na oder - od tega do smiselnosti vnovičnega uprizarjanja ni daleč.
Gašper Tič je v legi koristolovskega grmenja, v vlogi stremuha z bolestno voljo do moči, na preži z nenehnim sumničavim preudarkom ujetega psa, »sestavljeni karakter« z aristokratsko samopodobo, po zapeljanju solsticijsko vrele ženske glave mehanski stroj z apetitom po preseženju lastnega stanu, prevrtljivež, ki stremi samo navzgor in zida fantazmatske gradove v oblakih - ko doseže mejo, do koder ga nese mesena spozaba s socialno nekompatibilno figuro, Juliji že poda britvico, pospremljeno s
sugerirano možnostjo odrešitve. To je prava politika za lik Nataše Tič Ralijan, ki trdo usmerjevalsko roko potrebuje; že kot duševna decentriranka in žrtev lastnega temperamenta na lovu za prepovedanim služabniškim erosom (ki ga poskuša impresionirati z izkušenostjo v pitju piva, drugič s sočutjem ob revščini; prepriča pa zgolj površni pogled).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani