nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Gre za dosleden prenos Cankarjevih napotkov, ki kaže, v kaj se je Betajnova razvila v tem nekaj več kot stoletju od nastanka drame; iz krčme kot centra trškega dogajanja v nobel domače gostišče z narezki in zrezki, odprtim vinom in retrokmetstvom kot ponudbo. Protagonisti niso več kmetje, vendar so ga sposobni prizivati in fingirati, zato si nadenejo napol noše, avbe, telovnike z resicami, ves tisti kičeraj iz raznih narodno-zabavnih oddaj, lovske gvante, nabijajo turbopolke - avtor Bojan Jurjevčič - Jurki - in se sploh trudijo za nekakšno starosvetno domačnost, kakor si jo zamišljajo in jo še lahko rekonstruirajo; preostali, marginalci, se oblačijo verjetno pri Karitasu ali pa v gledaliških fundusih - kostumografinja je Jerneja Jambrek.
Temu primerno so se zmehčali tudi sami karakterji in z njimi konflikt; Kantor, kakor ga odigra Franc Markovčič, je bolj kot nosilec volje do moči ali nekdo, ki hoče, pa ne zmore povsem in ga potem vest žre,
pragmatik, ki se zaveda svoje nepriljubljenosti, vendar stavi na moč, ki mu jo prinaša denar, zato je lahko utišan in mu ni treba biti neposredno surov; predvsem ve, da je vse preteklo zaman, če ne bo zmogel še naslednjega, čisto kratkega koraka, recimo ubiti Maksa, ki mu še stoji na poti, ko bo svoja nedela opral s pozicijo ljudskega poslanca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani