nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Vsaj pod režijskim vodstvom Eduarda Milerja in ob dramaturški asistenci avtorice se nam, kot ga odigra Branko Jordan, izkaže za izpraznjeno subjektiviteto, njegova občutljivost, ki je najprej trpna in skrajno nevsiljiva, je prej sled odsotnosti orientacije, po statičnosti in manipulabilnosti na začetku potegne celo na kakšnega Kasparja Hauserja; kasneje, pa ne v uprizoritvi ne vidimo časovnih preskokov, vse je v istem tempu in z enakim govorom, brez razlike med znotraj in izvengledališkostjo, brez sledi stilizacije in drugostopenjskosti, ki bi razrešila različne nivoje igre, se njegova pojavnost spremeni v trzavičnost, ima napade krčevitosti, je mehanični recitator in takoj nato drgetav padavičar.
Tako Werther obvisi nekje vmes, v uprizoritvi tudi dobesedno; ne samo v prizoru, v katerem je izpostavljen skušnjavcem in njihovemu prepričevanju, da naj se vrže v brezno, tudi ob sami ustrelitvi je dvignjen od tal, lebdeč, neulovljiv in
nerazumljen. Med nebom in zemljo, a z zmaknjeno osjo, horizontalno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani