nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
In ko bi Čajkovski, tako občutljiv, samotarski in hitro užaljen, obiskal koncert madžarskega orkestra, bi zelo verjetno v svojo mučno nezaupanje vnesel veliko svetlih trenutkov: ob izvedbi Koncerta za klavir in orkester v d-molu, št. 1, op. 15 J. Brahmsa bi namreč lahko resnično utrdil svoja spoznanja, da je v Brahmsovi glasbi nekaj suhega, mrzlega, meglenega in odbijajočega, da je prisotno nagnjenje k blaznosti, ki odbija, in da se glasbena misel v svoji skrivnostni rasti nikoli ne razodene.
V neprestani igri luči in senc te Brahmsove skladbe bolgarski dirigent D. Tchobanov (1971, Plovdiv), italijanski pianist Maurizio Moretti (1964, Sardinija) in mladostni orkester E. Dohnanyi niso zmogli oživeti enega samega trenutka vsaj navideznega miru: površna tolkala, pomanjkljiva komunikacija med solistom in orkestrom, popolna odsotnost pesniške lepote in globine, predvsem pa nejasno iskanje skupnega izraza so Brahmsovo glasbo osiromašili vseh njenih
vendar tudi osupljivih zamisli. Morettijev talent, o katerem je znani Aldo Ciccolini zapisal, da ga označujeta posebna ritmična vitalnost in notranji čut za fraziranje, se v Gorici ni imel priložnosti razkriti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani