nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Smučanje II. (spominski obramba in pohvala) - Ko se odženeš in so zadaj in na desni in v daljavi spredaj rdeče, muhasto nazobčane gmote gora, posute s snegom in spodaj porasle s smrekami, in na njih odseva sonce, ki se leskeče tudi na vsej belini okrog in na nepreštetih kristalih v njej; ko začutiš, da smučka ostro prime na utrjeni podlagi in lahko z zunanjo zanesljivo robiš, kakor se ti hoče, in da sproščeno, kot na krepkih vzmeteh, prenašaš težo telesa, počepneš, se sprožiš, počepneš, in sneg trdo hrska pod tvojimi gibi; ko potem malo spustiš naravnost, ne da bi zaviral, in s koleni amortiziraš grbine in večje kuclje, na katerih se celó za hip odlepiš, pa potem spet zaviješ, da pršne sneg spod repov, in se ob tebi ves čas spreminja panorama, da s kotički očes ugleduješ zmerom drugačno obliko vršacev, včasih pa tudi lastno senco, ki ti je, moraš priznati, ko se giba, kar všeč; ko se, kadar bolj pritisneš, že oglasi rahla pekočina v stegnu, a jo
prezreš, saj si sklenil, da se boš spustil v enem mahu; ko športno paziš, da med brzenjem ne zmedeš počasnejših od sebe, ki v šolarski koloni šele nabirajo izkušnje zahtevnejših zavojev, in hkrati zaupaš, da te bodo okretnejši varno prehiteli; ko se za ovinkom prikaže zadnji iztek, kjer se redke hiše v dolini tudi še kopajo v soncu, in po njem sproščeno povijugaš proti spodnji postaji žičnice, in se ustaviš, ker ni nobene vrste, šele tik pred kontrolno postajo; ko vidiš, da je minilo le par minut, pa si se, prevzet nad lepotijo narave in uživaje v svojem lahkotnem gibanju skoz njo, spustil, recimo, s Col Margherita in hitiš, da bi to ta sinji, bleščavi dan še dostikrat ponovil.
Ponedeljek, 31. januarja
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani