nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Namreč, kako čudno naivno je človek presenečen pred obličjem dejavne smrti; šele ko napoči »nje zor«, se pravi konkretni švist nje kose, se ubogi smrtnik strese v spoznanju, da smrt je, kot da do tega trenutka tega ali česa podobnega ni vedel. In to, lahko bi rekli malobrižno začudenje, se ponavlja iz enega švista v drugi in tretji »... saj ona nenehno samo kosí...« skušnja pa je pri tem brez haska, kajti ubogi človek grabi po bršljanu iluzije, ki mu dopoveduje, da je nesmrten.«
Te vrstice je pisal s spominom na Vitomila Zupana, a takrat ko so bili njeni švisti že zelo blizu tudi njemu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani