nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
»Med dolgo potjo,« piše v Starih časih, »so mi hodile po glavi vsem znane resnice, ki pa jih je na tem mestu vendarle treba povedati. Namreč, kako čudno naivno je človek presenečen pred obličjem dejavne smrti; šele ko napoči »nje zor«, se pravi konkretni švist nje kose, se ubogi smrtnik strese v spoznanju, da smrt je, kot da do tega trenutka tega ali česa podobnega ni vedel. In to, lahko bi rekli malobrižno začudenje, se ponavlja iz enega švista v drugi in tretji »... saj ona nenehno samo kosí...« skušnja pa je pri tem brez haska, kajti ubogi človek grabi po bršljanu iluzije, ki mu dopoveduje, da je nesmrten.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani