nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Spomini iz otroštva (o noni Marjuti, krivopietah ...), ki ga je doživljala tam gori v Gorenjem Tarju, kjer še obujajo starožitnosti, v lahkotno tekočem slogu beneškega ljudskega pesnjenja zazvenijo v pesmih Loredane Drecogna (Drekonja). Prikupno, skoraj igrivo, četudi gre včasih za resne, lepe ali manj lepe stvari, zadene kak naslov pesmi, kot je, na primer tale: Kam je šu tist cajt. Andreina Trusgnach (Trušnjak) ki živi v Rečanski dolini, piše tudi v italijanščini, a domače življenje, beneška istovetnost njenega otroštva in okolja, vse to lahko najbolj pristno zaživi le v njenem prvobitnem maternem jeziku, v beneškem narečju. Bolečina zaradi kraje narodove duše je globoko, s pravimi besedami ukovana v preproste, a obtožujoče verze, kot sta dva z začetka pesmi Prihajajo ponoc: Te čejo stuort umrjet,/ Benečija, san zastopila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani