nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Pa ne da bi ne imel zvečine prav, kar očita v Književnih listih 12. 1. (le pri jezikovnih idiomih ne sedi tako trdno v sedlu, kot bi me glede na svojo besedno umetnost nemara rad prepričal, malo se majejo noge tudi pod kako drugo napočezno izjavo), pač pa so ga čudno zavita pota Gospodova pripeljala do navedbe enega samega grešnega kozla, ne da bi določil mero njegove osebne krivde v vrtincu navzkrižnega pehanja, ali pripravljenosti drugih, zatajenih, da izpilijo svoj delež. Res je, bralca (ali uporabnika) knjige ne zanima, po kakšnih krivih potih (v našem primeru so bile v prevajalskih zadevah to celo sodnijske!) je hodila knjiga do svojega rojstva, ampak ga zanima samo zatečeno stanje, to je njen dokončni javni obraz, res je tudi, da je zoper vsakršne lektorske šlamparije treba združiti moči in se nenehno opominjati (samo ne na osnovi Slovenskega pravopisa 2001, tam piše, da je Peričnik slap v Logarski dolini, 104 pa nas celo pouči, da moramo v govoru enako
kakor v pisanju paziti na velike in male začetnice, in ne zna pogruntati, v skladu z lastnimi pravili, da je Rog lastno ime, torej Kočevski Rog in ne *Kočevski rog, itd, itd, itd, glej Símona Lenarčiča Popravopis, 450 strani popravkov k SP 2001/2003; glej vrsto ogorčenih člankov v periodiki, med njimi so tudi moji in Janeza Gradišnika). Končujem s ponudbo Bogdanu Gradišniku, da mu - da bo poplaknil slabi okus v ustih zaradi prevoda - nemški izvirnik, ki si ga želi, poklonim, če mi sporoči, da smem to storiti in kako naj to storim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani