nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
On (Gaber T. Trseglav), rahlo boječ, v resnici pasiven, odmikajoč se od želje, pa od nekod iz ozadja oprezujoč; deluje, ko je proč od nje, torej melanholik, in kakor bi neka nevidna teža od zgoraj pritiskala nanj, na njegove veke in usta, kakor bi se ji prepuščal, vdano, poželjivo. In ona (Ana Kvrgić), uglašena z njegovim tonom, redko nihajoča v višine ali nižine, dejavnejša, sledeča prebujajočemu se poželenju, odprta in ponujajoča se njegovim pogledom, tudi telesu, ki pa se ga on boji; nanjo pritiska od spodaj nekakšen vzgon, odleplja jo od tal, kamor se njemu vdira, ob njegovi uravnovešenosti je pot njenih občutij valujoča kot morje okrog njiju. Samo dva, njun nemi odnos in njune besede, okrog pa glasba oziroma zvoki okolja (oblikovalca Braneta Zormana), v katerih je skrito vse, česar iz proze ni mogoče preliti v dialog.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani